Vinska abeceda

A –

 Aromatičen: Opisuje vino z izrazitimi aromami, ki se lahko razlikujejo od cvetličnih do sadnih ali začimb.

Avtohtona sorta: Sorta grozdja, ki je domača za določeno regijo ali državo in je tam tradicionalno gojena.

Acidnost: Merilo za prisotnost kislin v vinu, ki vpliva na njegovo svežino in uravnoteženost.

 

B –

 Barrique: Enoletni leseni sod, pogosto iz hrasta, ki se uporablja za zorenje in staranje vin.

Bezeg: Aromatično jagodičje, pogosto uporabljeno v vinskem svetu za izdelavo sirupov ali dodajanje arom vina.

Belo vino: Vino, izdelano iz belih ali svetlih sort grozdja, ki ne vsebuje barvnih pigmentov iz lupin.

 

C - Cvetica:

Celota vonjav in arom, ki jih lahko zaznamo v vinu.

Cuvee: Vino, narejeno iz mešanice različnih sort grozdja ali iz različnih letnikov.

Cistercijani: Red menihov, ki so imeli pomembno vlogo pri razvoju vinogradništva v srednjem veku.

 

Č –

Čas maceracije: Obdobje, ko so grozdje in njegove lupine v stiku med alkoholno fermentacijo, kar lahko vpliva na barvo in okus vina.

Čistoča: Stanje vina, ki označuje odsotnost motnosti, usedlin ali drugih nečistoč.

Črnina: Posebna sorta grozdja, ki se uporablja za izdelavo intenzivnih rdečih vin, značilnih za določene regije.

 

D - Decantacija: Postopek prelivanja vina iz steklenice v drugo posodo, običajno karafer, da se loči od usedlin in omogoči, da se vino bolje zadiha.

Dry: Opisuje vino z malo ali brez preostalega sladkorja, ki je bolj suho in ne sladko.

Dolenjska: Regija v Sloveniji, znana po pridelavi vrhunskih belih vin, zlasti cvička.

 

E - Eleganca:

Značilnost vina, ki označuje harmoničnost, nežnost in prefinjenost njegovega okusa in arome.

Ekološki: Povezano z vinsko pridelavo, ki temelji na naravnih in trajnostnih metodah brez uporabe kemičnih gnojil ali pesticidov.

Enološki dodatki: Snovi, ki se uporabljajo v vinarstvu za nadzor procesa fermentacije, stabilizacijo in izboljšanje kakovosti vina.

 

F –

Fermentacija: Proces, pri katerem se sladkor v grozdju pretvori v alkohol in ogljikov dioksid pod vplivom kvasovk.

Fino: Opisuje vino, ki je elegantno, uravnoteženo in ima subtilne arome ter gladko teksturo.

Frankinja: Rdeča sorta grozdja, ki je ena najbolj znanih in pogosto gojenih sort v Sloveniji.

 

G –

Grozdje: Plod vinske trte, ki se uporablja za pridelavo vina.

Gruča: Skupina grozdov, ki so povezani na trsih.

Gorenjska: Regija v Sloveniji, ki je znana po pridelavi penin in kakovostnih belih vin.

 

H –

Hlapnost: Lastnost vina, ki se nanaša na izhlapevanje arom med vrtenjem v kozarcu ali med degustacijo.

Harmonija: Uravnoteženost in združljivost različnih komponent vina, kot so kislost, tanini, sladkor in alkohol.

Hrast: Les, ki se uporablja za izdelavo sodov za zorenje vina in prispeva k aromi in teksturi vina.

 

I –

Izkaznica vina: Etiketa, ki vsebuje informacije o vinski sorti, letniku, regiji, proizvajalcu in drugih podrobnostih.

Izbor: Vrsta vina, narejena iz najboljših grozdov in pogosto povezana z izbrano trgatvijo in edinstvenimi pridelovalnimi metodami.

Izkopavanje kleti: Akt preverjanja steklenic v vinski kleti, ki se izvaja z namenom preverjanja kakovosti in razvoja vina.

 

J –

Jamčena kakovost: Oznaka, ki označuje, da vino izpolnjuje določene standarde in je preizkušeno in certificirano.

Jagoda: Sadež, ki ga najdemo na grozdju in ima pomembno vlogo pri aromi in okusu vina.

Javorjevo vino: Posebna vrsta vina, ki se proizvaja iz sladkorja, pridobljenega iz javorjevega soka.

 

K –

Kislina: Pomemben element vina, ki daje svežino, živahnost in uravnoteženost okusu.

Kvasovke: Mikroorganizmi, ki se naravno nahajajo na grozdju in so odgovorni za fermentacijo sladkorja v alkohol.

Kabinetsko vino: Vrsta vina, ki je narejena iz najboljših grozdov in predstavlja vrhunsko kakovost.

 

L –

Letnik: Leto, v katerem so bile grozdje in nato vino pridelani.

Lepota: Subjektivni izraz, ki se nanaša na vizualno privlačnost, eleganco in harmonijo v izgledu, vonju in okusu vina.

Laskavost: Opisuje prijetno in gladko teksturo vina ter njegovo sposobnost, da nežno objame ustno votlino.

 

M –

Maceracija: Postopek, pri katerem se grozdje namaka v svojih lupinah in seme, kar prispeva k barvi, aromi in okusu vina.

Malo vino: Vino, ki ima nižjo alkoholno stopnjo in je lahko pitno v večjih količinah.

Merlot: Priljubljena rdeča sorta grozdja, ki daje polna in mehka vina z značilnimi notami češenj in črnega ribeza.

 

N –

Nektar: Sladka pijača, narejena iz sadja ali cvetnega nektarja, pogosto uporabljena tudi za opis sladkih desertnih vin.

Nizka vsebnost sulfita: Vino, ki vsebuje zelo malo dodanih sulfita kot konzervansa.

Nežnost: Opisuje mehkobo in subtilnost vina, ki nežno seže na jezik in ustvarja prijetno izkušnjo.

 

O –

Oksidacija: Proces, pri katerem vino pride v stik z zrakom in izgubi svoje arome ter svežino zaradi reakcij s kisikom.

Oljnatost: Teksturna značilnost vina, ki se nanaša na občutek oljnate ali maščobne gostote v ustih.

Opazovanje: Postopek ocenjevanja vina s pomočjo vizualnega pregleda njegove barve, bistrine in viskoznosti.

 

P –

Penina: Peneče vino, ki nastane s sekundarno fermentacijo v steklenici, kar ustvari mehurčke.

Plodnost tal: Lastnost zemlje, ki vpliva na rast in kakovost grozdja ter izraža potencial vinogradniškega območja.

Pinot Noir: Prestižna rdeča sorta grozdja, ki je znana po svoji kompleksnosti, taninski strukturi in zemeljskih aromah.

 

R –

Rdeče vino: Vino, narejeno iz temnih sort grozdja, ki vsebuje pigmente iz lupin in ima bogato barvo.

Rebula: Avtohtona bela sorta grozdja v Sloveniji, ki je znana po svežih kislinah in citrusnih aromah.

Rokovanje: Način ravnanja s steklenico vina med strežbo, ki vpliva na temperatura, izpostavljenost zraku in izkušnjo pitja.

 

S –

Sorta: Specifična vrsta grozdja, ki ima svoje značilnosti in je osnova za proizvodnjo vina.

Suho vino: Vino z minimalno količino sladkorja, kar pripomore k njegovi suhosti in osvežujočemu značaju.

Sommelier: Izkušen strokovnjak za vino, ki ima znanje o degustaciji, strežbi in kombiniranju vina s hrano.

 

Š –

Šampanjec: Peneče vino, ki je narejeno po posebnem postopku fermentacije v steklenici in je značilno za regijo Champagne v Franciji.

Šipon: Bela sorta grozdja, ki se goji predvsem v vzhodni Sloveniji in je znana po svojih sadnih aromah in sveži kislini.

Šopek: Celota vonjav in arom, ki jih zaznamo v vinu, še posebej na nosu.

 

T –

Tanini: Naravne spojine, ki izhajajo iz lupin, pečk in stebel grozdja ter dajejo vinu strukturo, trdnost in adstringentnost.

Traminac: Aromatična sorta grozdja, ki se pogosto uporablja za proizvodnjo sladkih in polsladkih vin z izrazitimi cvetličnimi aromami.

Terroir: Koncept, ki opisuje kombinacijo podnebja, tal, topografije in tradicij določenega vinogradniškega območja ter njegov vpliv na okus in značaj vina.

 

U –

Uravnoteženost: Stanje, ko so različne sestavine vina, kot so kisline, sladkor, alkohol in tanini, harmonično povezane in ustvarjajo prijetno celoto.

Unikatnost: Značilnost, ki označuje edinstvenost in posebnost vina glede na sorto, regijo ali pridelovalca.

Ustna votlina: Del telesa, kjer vino pride v stik z okusnimi brbončicami, kar omogoča zaznavanje njegovega okusa in teksture.

 

V –

Vonj: Zaznavanje arome vina s pomočjo nosu, ki vključuje širok spekter dišav, od sadnih in cvetličnih do zemeljskih in začimb.

Vinograd: Kmetijsko zemljišče, posejano z vinskimi trtami, kjer se prideluje grozdje za proizvodnjo vina.

Vinifikacija: Celoten proces pridelave vina, ki vključuje trgatve, fermentacijo, zorenje in stekleničenje.

 

Z –

Zemeljski: Opisuje arome in okuse vina, ki spominjajo na zemljo, gozd, gobe ali minerale.

Zrelost: Stanje, ko so grozdje ali vino dosegle optimalno stopnjo zrelosti, kar vpliva na njihovo okusno in aromatično kompleksnost.

Zlato pravilo: Načelo, da naj bi se vino ujemalo s hrano, ki jo spremlja, tako da se okusi med seboj dopolnjujejo.

 

Ž –

Žlahtnost: Lastnost vina, ki izraža visoko kakovost, izjemnost in edinstvenost.

Žametnost: Opisuje mehkobo in gladkost vina na jeziku, ki se občuti kot svilen občutek.

Žganje: Močno alkoholna pijača, ki se pridobiva s destilacijo vina ali drugih fermentiranih tekočin.